Danes mi je jasno, zakaj je utrujenost prišla v moje življenje, pa čeprav sem takrat mislila, zakaj sem si to zaslužila, ker sem vedno bila prijazna, dobre volje, ustrežljiva, vedno pripravljena pomagati in moj dom je bil vedno urejen v nulo, prav tako so se vsi v službi lahko vedno zanesli name. No in ravno to je bil vzrok, da je utrujenost doletela mene, preveč sem bila perfekcionistka in nekje se je moglo ustavit, ker nisem več zmogla, čeprav sem bila prepričana, da jaz to zmorem, vendar moje telo več ni zmoglo.
Prišli so črni dnevi, ko resnično nisem vedela, zakaj se mi to dogaja, da so me nekateri ljudje hudi prizadeli in to ravno ljudje za katere sem vedno bila pripravljena narediti vse. Bolelo me je, ko sem to spoznala in marsikatero noč nisem spala, saj sem jokala in jokala. Na kar pa sem se počasi umirjala, ker je utrujenost poskrbela, da se je moje telo zrušilo in takrat sem vedela, da mi ne bo pomagalo niti zdravstvo, niti ljudje, katerim sem jaz neprestano pomagala, ampak si bom pomagala sama, tako da bom spremenila svoje življenje.
Začela sem počasi, posvetila sem se sebi in nisem več klicala ljudi, če kaj potrebujejo in kako so in če se mora kaj narediti. Posvetila sem ta čas sebi in kar naenkrat sem se začela počutiti boljše, ker sem imela naenkrat več časa in utrujenost mi je pomagala, da sem ugotovila, da sem samo jaz delala za ljudi, oni pa mi niso čisto nič vračali.
Danes sem hvaležna, da je utrujenost prišla v moje življenje, ker danes živim čisto drugače kot včasih. Včasih sem se zbudila z mislijo, kaj moram narediti za druge, danes pa se zbudim z mislijo, kaj bom naredila zase. Potem pa se na moj obraz nariše nasmešek pozitivnega življenja in srečna sem zase. Hvala utrujenost, ki s mi pokazala, da obstajam tudi jaz. …