Kar nekaj članov naše ožje in širše družinske veje je zbolelo in kasneje umrlo za zahrbtno boleznijo z imenom rak.
Nekaj jih je tudi uspešno prebolelo, vendar je ta procent nizek v primerjavi z umrlimi. Ko se te taka kruta usoda dotakne začneš razmišljati o tem kaj rak sploh je. Žalostno, da šele takrat. Ampak boljše tako kot nikoli. Tudi sam se prebral kar nekaj gradiva na to temo, po tem ko sem občutil strahote te bolezni. Na koncu ugotoviš, da lahko, poleg nagnjenosti k tej bolezni, za preprečevanje največ narediš sam. Na to kdo zboli nima noben vpliva, vplivajo pa medsebojni učinki dejavnikov iz okolja in načina našega življenja.
Nastanka ni mogoče povezati samo z enim dejavnikom, saj je bolezen rak vedno končni rezultat delovanja večih škodljivih dejavnikov. Zanje smo odgovorni sami s svojim nezdravim življenjem, onesnaženim bivalnim in delovnim okoljem v kombinaciji z dedno nagnjenostjo, ki pa predstavlja samo pet odstotkov možnosti obolelosti. Ostalih petindevetdeset je naš način življenja. Ena sama izpostavljenost še ne pomeni, da imamo raka. Primer je lahko pljučni rak. Za njim ne zbolijo vsi kadilci, iz dokazanih raziskav pa vemo, da so kadilci z njim kar dvajset krat bolj ogroženi kot nekadilci.
Zanimivo, da kljub vsemu prebranemu gradivu in škodljivosti kajenja, sem še vedno kadilec. Je pa res, da sem na ostalih področjih naredil dosti več in korenito spremenil svoj način življenja. Zdrava prehrana je bila prva na vrsti sprememb. Sveža zelenjava in sadje sta zamenjala hamburgerje in mastno meso, rekreacija je zamenjala ležanje na kavču pred televizorjem.
Posledično s temi spremembami se je zmanjšala tudi telesna teža, ki sicer še ni idealna, je pa kar zadovoljiva, izgubljenih deset kilogramov tudi ni mačji kašelj, pa ne samo, da sem izgubil deset kilogramov, tudi obdržal sem takšno telesno težo. Samo še kajenje moram odpraviti pa bom idealni primer zdravega moškega srednjih let.