Doma smo imeli majhno televizijo. Mene osebno ni motila, pri možu pa sem videla željo, da so mu všeč veliki televizorji. Nisem se hotela o tem pogovarjati, ker bi tako kar hitro odšel v trgovino po novo televizijo, jaz pa tega nisem hotela. Prepričana sem bila, da so veliki televizorji nama nedostopni, ker so sigurno zelo dragi. Potem pa se je začel nogomet. Seveda bi bilo veliko lepše gledati nogomet, če bi imel veliko televizijo.
Ko je en dan šel gledat tekmo k prijatelju, ki je imel veliko televizijo, ki si jo je kupil pred kratkim je odločitev padla. Ko je prišel domov, mi je povedal, da bo šel kupit televizijo. Seveda nisem bila zato, hotela sem ga pregovoriti, da je res ne potrebujeva. Na koncu mi je povedal, da veliki televizorji niso več tako dragi. Ko sem to slišala in seveda vedela, kako zelo si jo želi, sem popustila.
Kako srečen se je moj mož odpeljal v trgovino in kupil novi televizor. Domov je prišel nasmejan in srečen. Še isti večer je vse uredil tako, da smo lahko skupaj pogledali prvi film na velikem ekranu. Moram priznati, da je tudi meni bilo lepo, končno sem priznala, da sem si tudi sama po tihem to želela, a sem bila prepričana, da si je ne moremo privoščiti.
Tkao je moj mož poskbel, da je doma v dnevni sobi velika televizija. Najbolj je seveda srečen on, jaz pa se prav nič ne pritožujem, ker lahko televizijo gledam iz kuhinje. Tega prej nisem mogla. Kajti danes so televizorji res veliki in lahko rečem, da je gledanje užitek.
Včasih smo preveč obremenjeni z denarjem in si niti ne dovolimo, da bi prevri, a si določeno stvar lahko privoščimo. No, moj mož si je dovolil. Sedaj so veliki televizorji veliko bolj dostopni, kot pa so bili včasih.